Bizdravo - naprej z naravo logotip
Bizdravo - naprej z naravo logotip
Call +001 555 801

Super živila za super ljudi!

EKOLOŠKO VRTNARJENJE

Za domače ekološko vrtnarjenje ne potrebujemo veliko, le nekaj kvadratnih metrov prostora in veliko dobre volje. Če nimamo svoje zemlje, kjer bi si ustvarili lastni vrtiček, si lahko mini vrt omislimo tudi v loncih na balkonu. Če želimo pridelati hrano na čim bolj zdrav način, se moramo posluževati ekološkega vrtnarjenje.

Opis artikla

Podorobnosti

Ekološko vrtnarjenje je vrtnarjenje pri čemer uporabljamo samo človeku in okolju prijazna sredstva. Pri tem so ekološka semena ključnega pomena, kajti le tako lahko pridemo do zares zdravega pridelka. Pri semenih je zelo pomembno, da niso tretirana in da niso gensko spremenjena.

Pri ekološkem vrtnarjenju ohranjamo naravne, skrbno varovane talne prsti. Ob pripravi tal uporabljamo samo organska gnojila. Pridelki bodo rasli počasneje, s tem se bo razvilo bistveno več hranilnih snovi. Vse bolj se izogibamo prekopavanju. Kljub temu, da je vrt manjši je kolobarjenje nujno potrebno, kajti vrtnine odvzemajo tlom različne količine hranilnih snovi. Pri  kolobarjenju menjavamo družine z globokimi koreninami s tistimi, ki imajo plitve korenine. Poznamo vrtnine, ki močno izčrpavajo tla in potrebujejo zelo veliko hranil; sem spadajo vse kapusnice, kumare, buče, por, zelena. Čebula, redkvica, koleraba, korenje, špinača, rdeča pesa in solata so pridelki, ki tla srednje izčrpavajo. Vrtnine, ki potrebujejo najmanj hranil so stročnice in zelišča. Pri kolobarjenju tako na gredici začnemo z rastlinami, ki izboljšujejo rodovitnost (stročnice), sledijo jim  kapusnice, za njimi pa krompir, paradižnik in paprika. Sledijo jim korenovke, šele nato špinača, solata in čisto na koncu čebulnice. Prednost kolobarjenje je tudi v tem, da preprečuje razmnoževanje različnih talnih škodljivcev.

Pri ekološkem vrtnarjenju so zastirke iz naravnih materialov zelo pomembne, kajti varujejo tla pred vetrom, pred vročimi sončnimi žarki in močnim nalivom dežja. Za zastiranje uporabljamo zdrobljene organske odpadke, kot je suha trava, odpadno listje, plevel, ostanki vrtnin, ipd. Lahko uporabimo tudi napol preperel kompost na katerega raztrosimo še tanko plast trave ali listja. Zastiranje ohranja toploto, vlago in strukturo prsti in preprečuje rast plevela. Na tleh, prekritih z zastirko, je potrebno manj okopavanja, pletja in zalivanja. Pri tem pa moramo paziti, da zastirka ne bo idealno okolje za polže. Polže odganja zastirka iz bezga ali praprota, voluharja moti vonj po limoni, zato običajni zastirki primešamo nekaj limonske trave, ostankov pelargonij ali materine dušice.

Da bomo lahko pridelali hrano na najbolj zdrav način, je potrebno tudi upoštevati nasvete naših babic, katere niso poznale pesticidov in so na vrtu kot pomoč pri zatiranju škodljivcev uporabljale le naravna sredstva.

Mateja Žan

 

 

 

 

 

OBJAVI SVOJ RECEPT

Klikni na KUHARČKA in deli svoj super recept tudi z nami.

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

POKAŽI SVOJ VRT

Klikni na SEME in deli svoj super vrtiček tudi z nami.