Bizdravo - naprej z naravo logotip
Bizdravo - naprej z naravo logotip
Call +001 555 801

Super živila za super ljudi!

SOLATNICE


Kosila brez solate si ne morem predstavljati. Jem jo vsak dan, najraje pa imam mešanico endivije in radiča castelfranca, pomladi pa obožujem regrat. Vsekakor pa je najboljša tista, ki je zrasla na domačem vrtu. Sveže nabrana solata je pogoj za izvrstno pripravljeno solato. Solato sejemo čez celo leto – spomladi sejemo glavnate solate, berivke in endivije, poleti različne sorte radiča, jeseni pa ni brez motovilca, katerega obiramo skupaj z radičem tudi pozimi. S solatami naredimo naš vrt še posebej pisan saj se lahko odločimo za zelene, bele in rdeče sorte; tiste, ki imamo raje. Solata je zares zdrav obrok, ki nas nahrani z vitamini in minerali za cel dan. V nadaljevanju bom predstavila najboljše vrste solatnic.


 

Opis artikla

Podorobnosti

Regrat je ena prvih divjih solat spomladi. Lahko ga gojimo na vrtu ali pa ga naberemo na bližnjem travniku, ki ni izpostavljen onesnaževanim dejavnikom, kot je cesta, sprehajališče psov in podobno. Obrezujemo samo liste do srčka, tako da se hitro spet obraste. Mlade liste obiramo skozi celo leto, lahko tudi med cvetenjem. Ti listi bodo nekoliko trši in grenki, vendar v mešanici drugih solat to ne moti. Pri regratu so užitni tudi peclji cvetov. Peclji pomagajo pri kroničnem vnetju jeter, raztapljajo žolčne kamne in so odlični za utrujene ljudi. Peclje brez cveta operemo in žvečimo. Ker je pecelj dokaj grenak ga lahko dodamo v smutije.  

Radič lahko uživamo čez celo leto. Potrebuje sočno lego in hranljiva vlažna tla. Pri nas je najbolj poznan rdeč radič, ki ga lahko vzgajamo jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Poznamo več vrst radiča, ki se med seboj razlikuje po videzu in okusu. Najbolje ga ločimo po barvi: pisani kot je Castelfranco in rdečega ter po obliki: glavnatega (npr. palla rossa) in v rozetah (npr. verona). Za radič je značilna posebna grenkoba, ki je nekaterim všeč, drugi pa ravno zaradi tega radiča ne marajo. Snovi, ki dajejo radiču trpko-grenki okus je močno zdravilno za pravilno delovanje na prebavne organe, deluje kot odvajalo in diuretik, poleg tega pa krepi apetit ter pozitivno vpliva na delovanje jeter in vranice. Radič je tudi odlično razstrupljevalno sredstvo, ki spodbuja izločanje nakopičenih strupov iz telesa in s tem obnavlja kri. Pozitivno vpliva na ljudi, ki imajo zgago in blaži napihnjenost.

  • Palla rossa – radič, ki jeseni, ko se temperature ustrezno znižajo, oblikujejo okroglo, kompaktno rdečo glavico, izrazitega okusa. Je nezahtevna vrtnina. Posejemo in presadimo si ga na prazne gredice meseca julija. Ob setvi pazimo, da se setvena površina ne izsuši. Kasneje ga redčimo in presajamo. Dobri sosedje so kaprusnice, kumare, boreč in koper.

 

Endivija je sorodnica cikorije in radiča, njen videz in uporaba v prehrani pa sta podobna solati. Poznamo navadno endivijo in kodrasto. Jeseni je naša najpogostejša zelena solata, ki jo gojimo od avgusta do aprila. Če želimo krhkejše liste, rozeto zvežemo za nekaj dni (cca. 10 dni). Endivija dobro uspeva v vlažnem in toplem podnebju; v sušnih obdobjih jo zalivamo. Minimalna temperatura kaljenja je 2 do 3°C, pri višjih temperaturah (npr. 25°C) je kaljivost slabša, zato moramo posaditi več semen. Najbolje uspeva pri temperaturi od 16-18°C. Endivija ne raste pod 2°C in nad 30°C. Edivijo štejemo med vrtnine, ki so zelo primerne za shujševalne diete, saj vsebujejo le 10 do 17 kcal. Sestavljena je iz 94% vode in veliko surovih beljakovin, manj surovih maščob, malo ogljikovih hidratov, a veliko balastnih snovi. Vsebuje tudi intibin, ki znižuje količino sladkorja v krvi, pospešuje presnovo in prebavo, zato je odlično živilo za sladkorne bolnike. Edivija vsebuje tudi sladkor inulin, ki je odlične za sladkorne bolnike, ker zmanjšujejo količino drugih sladkorjev v krvi.

  • Endivija Eskariol Rumena – je jesenska endivija, ki oblikuje velike zelene glave s svetlo sredino. Nezahtevna vrtnina, ki potrebuje le dovolj sonca in vlage za rast in razvoj. Gnojimo s kompostom. Tla med rastlinami zastiramo. Sejemo oz. sadimo za grahom, zgodnjim fižolom, redkvico in solato.

Solata je značilno domače, evropsko zelišče, enoletna rastlina, ki oblikuje bolj ali manj zaprte glavice. Domačo solato pridelujemo na prostem, pozimi pa v rastlinjaku. Njena naloga je hitro zrasti, pognati velike, mehke liste in v njih nakopičiti veliko količino zdravilnih snovi. Zelena solata je bogata z magnezijem in klorofilom. Magnezij v naši presnovi lahko nadomesti mangan, kadar je tega premalo. Kadar se količina magnezija v krvi le en dan zmanjša, se prekine sinteza za telo pomembnih snovi. Posledice os živčnost, utrujenost, nesposobnost za delo in pomanjkanje koncentracije. Klorofil, ki ga vsebuje solata, znižuje krvni tlak, preprečuje krče v ožilju, pospešuje delovanje srčne miščice ali pa ga zmanjšuje, če je premočno, zato lahko trdimo, da uživanje solate uravnoveša delovanje srca. V solati najdemo tudi veliko vlaknin, ki olajša iztrebljanje. Solato je priporočljivo jesti za predjed, kajti grenke snovi in citronska kislina pospešujeta prebavo in spodbuja tek. Poznamo več vrst solat in sicer: ledeno kraljico, mehkolistnato majsko kraljico, rdeča hrastolistnata solata, catalogno, solato unicum, berivko, solato gnetilina in mešanico solat za baby leaf.

  • Ledena kraljica – lepa glavnata solata ledenka, ki hitro in dobro raste v vseh vremenskih pogojih. Glavice so velike in kompaktne, svetlo zelen, z nazobčanimi, krhkimi in sladkimi listi. Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo. Več kot ima prostor, kasneje gre v cvet. Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Sejemo jo na gredico skupaj s kolerabico in redkvico.

  • Mehkolistnata majska kraljica – zgodnja mehkolistnata glavnata solata s kompaktno srednje veliko glavico. Listi so okrogli, mehki, zeleni z rahlo rdečkastim navdihom ob robovih. Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo. Več kot ima prostora, kasneje gre v cvet. Potrebuje sončno lego, humozna in vlažna tla. Raste naj v mešanem posevku s paradižnikom, čebulo, fižolom, grahom, kolerabico in špinačo.

  • Solata hrastolistna red salad bowl – režemo jo kot berivko, kasneje pa pustimo, da oblikuje glave. Ima mehke liste z osvežujočim okusom. Sejemo jo v vrste in kasneje redčimo.

  • Solata catalogna – posebna solata z zanimivimi krhkimi in zelo okusnimi kompaktnimi listi. Lahko trgamo posamezne liste (se obrašča) ali porežemo celo glavo z odprto rozeto. Solata ne gre v cvet, zato je primerna za vzgojo od pomladi do jeseni. Sejemo jo večkrat zapored v razmiku enega tedna.

  • Solata Gentilina Diana – nova sorta solate, ki jo vzgajamo tudi profesionalni vrtnarji. Oblikuje velike kompaktne glavice s polodprto rozeto in svetlo zelenimi hrustljavimi listi. Prenaša poletno vročino in ne gre v cvet, zato jo lahko sejemo večkrat od pomladi do jeseni.

  • Solata Unicum – poletna domača, krhkolistna in izredno okusna solata. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče zelene barve z rjavo rdečimi  pegami.

  • Berivka – sejemo jo do marca do avgusta v vrste in jo še mlado režemo. Lahko jo redčimo in nekaj rastlin pustimo, da razvijejo hrustljavo glavico.

  • Mešanica solat za 'baby leaf' – sestavljena je iz 4 sort solat z različnimi oblikami in barvami listov. Sejemo jo večkrat na leto in redno režemo mlade, sveže, sočne lističe za solato.

 

 

BIZDRAVO: Vrtnarimo s strastjo

Mateja Žan

 

 

 

 

 

OBJAVI SVOJ RECEPT

Klikni na KUHARČKA in deli svoj super recept tudi z nami.

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

POKAŽI SVOJ VRT

Klikni na SEME in deli svoj super vrtiček tudi z nami.